Topli poletni večeri so kot nalašč za druženje z družino in prijatelji na prostem. Ob ognju, družabnih igrah, morda celo ob vodi … Pa vendar užitki hladnejših večerov sicer vročih poletnih dni nikoli ne trajajo prav dolgo; kaj kmalu namreč prvi v družbi zamahne z roko po svoji nogi in drugim pokaže zmazek. Komarji na delu.
Komarji so bili v preteklosti aktivnejši zvečer in ponoči, pa vendar se zaradi podnebnih sprememb tudi to spreminja. Zaradi učinkov globalnega segrevanja se širi teritorij invazivnih tigrastih komarjev, ki so aktivni tudi čez dan. Po navedbah Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni namreč podnebne spremembe tudi drugod ustvarjajo ugodne pogoje za tropske vrste komarjev. Te so se že ustalile v 13 državah južne in osrednje Evrope, vključno s Slovenijo, medtem ko se trenutno širijo tudi v severnejše držav, kot so Belgija, Nizozemska, Slovaška, Češka in Švedska. Zaradi globalnega segrevanja je poleg širitve njihovega teritorija v Evropi predvidena tudi rast njihove populacije ter povečanje števila dni v letu, ko so aktivni.
Komarji marsikje na svetu niso zgolj bolj ali manj zoprna nadloga, ampak tudi smrtno nevarna žival. V primerjavi z drugimi živalskimi vrstami namreč povzročijo največ smrti ljudi v svetovnem merilu; zaradi bolezni, ki jih prenašajo, pa so pogosto celo označeni kot najbolj smrtonosne živali na svetu. Prenašajo nevarne tropske bolezni, kot so denga, mrzlica zika in malarija, in vsako leto povzročijo prek 700.000 smrti.
Foto: Unsplash
S širjenjem tropskih vrst komarjev ter večanjem njihove populacije v Evropi k nam torej prihajajo tropske bolezni. Za Evropo je denimo najbolj problematična denga, saj se njen pojav na letni ravni hitro povečuje. Leta 2022 so zdravstvene ustanove v Evropi zaznale 71 domačih okužb z virusom denga, medtem ko je denga v Evropi leta 2023 okužila 130 ljudi. Poleg širjenja denge pa se v Evropi zaradi podnebnih sprememb napoveduje tudi širjenje malarije. Podnebne spremembe bodo namreč ustvarjale ugodnejše razmere za pojav in razmnoževanje vrste komarja Anopheles, ki prenaša virus malarije. Toplejše podnebje pa bo bolj ugodno tudi za sam virus.
Prilagajanje na nove bolezni v Evropi bo lahko boleče. Zaradi neprilagojenosti naših imunskih sistemov na tropske povzročitelje bolezni in neprilagojenosti javne zdravstvene infrastrukture na izbruhe takšnih bolezni bodo lahko imele nove bolezni večji učinek na ljudi, javne zdravstvene sisteme in pa tudi na gospodarstvo. Zato je ključno, da Slovenija podpira javni zdravstveni sistem in ga pripravlja na soočenje z novimi, za Evropo do sedaj nepoznanimi boleznimi in tako povečuje njegovo odpornost na podnebne spremembe. V primeru tropskih bolezni, ki jih prenašajo komarji, je predvsem ključen nadzor žarišč in reaktiven odziv nanje. Le tako bo glede na znane izzive spreminjajočega se podnebja država zagotavljala pravico do življenja in zdravja ljudi v Sloveniji.
***
Kampanja ozaveščanja o podnebnih spremembah “Vroče mi je” je del projekta DACE, ki ga izvajamo s projektnimi partnerji Justice & Environment. Projekt financira EU.
