V času olimpijskih iger, ki so nam popestrile poletne tedne, smo še posebej radi spregovorili o rekordnih dosežkih športnikov. Rekordi – žal taki, ki ne predstavljajo razloga za veselje– pa so povezani tudi z ekstremnimi podnebnimi pojavi, kot je toča, in podnebnimi spremembami nasploh.
Evropski rekorder v velikosti toče je italijanska supercelična nevihta, ki se je 24. julija 2023 razbesnela v neposredni bližini meje s Slovenijo (Azzano Decimo) in je izvrgla točo, ki je v premeru merila kar 19 centimetrov (fotografijo toče si oglejte TUKAJ). Gigantska toča v velikosti melone je podrla predhodni evropski “rekord” še ene italijanske nevihte, ko je pred petimi leti, 19. julija, v Benečiji padala toča s premerom 16 centimetrov.
Zaradi podnebnih sprememb se povečujeta velikost toče in pa tudi njena pogostost. Raziskovalci so tako na primer ocenili, da se je pojavna verjetnost toče v avstralskih mestih Sydney in Perth v obdobju od 1979 do 2021 v letnem obdobju povečala kar za okoli 40 %. Raziskovalci so kot pomemben vzrok za spremembo pripisali globalnemu segrevanju, ki ga povzroča človek.
Slovenija mora zagotoviti ustrezne pogoje, da se prebivalci lahko pripravijo na vse pogostejši pojav gigantske toče in zaščitijo sebe ter svoje premoženje. Pojavu toče so še posebej izpostavljeni kmetje, pri katerih toča lahko vpliva na življenjski prihodek, tj. kmetijski pridelek. V kmetijstvu je priporočljiva postavitev rastlinjakov in plastenjakov ter protitočnih mrež, ki preprečijo ali vsaj omilijo škodo zaradi naravnih nesreč. Prav tako pa je odgovornost Slovenije, da odločno ukrepa glede blaženja podnebnih sprememb, radikalno zmanjša izpuste toplogrednih plinov in tako izpolnjuje svoje obveznosti omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C iz Pariškega sporazuma, ki še omogoča za ljudi varno podnebje.
***
Kampanja ozaveščanja o podnebnih spremembah “Vroče mi je” je del projekta DACE, ki ga izvajamo s projektnimi partnerji Justice & Environment. Projekt financira EU.
