“Blizu obale je bil občutek tak, kot da si v toplicah in ne na morju,” je bilo slišati od dopustnikov_ic, ki so te dni letovali na Jadranu. Jadransko morje resda povezujemo s prepotrebno ohladitvijo oz. osvežitvijo, vendar pa trenutno temu ni tako: zadnje meritve kažejo, da Jadransko morje ne nudi več enake ohladitve kot nekoč. Dobrodošli, torej, v Terme Jadran.
Temperatura Jadranskega morja letos podira rekorde. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) je bila najvišja izmerjena temperatura morja letos v Kopru v nedeljo, 14. julija 2024, in sicer 30,5 stopinje Celzija. Temperatura slovenskega morja se tako bliža rekordu iz leta 2010, ko je bila najvišja izmerjena temperatura 31,1 stopinje Celzija.
Medtem ko slovensko morje še ni povsem doseglo doslej najvišjih izmerjenih temperatur, pa je neslavni rekord ta teden “padel” na Hrvaškem. Temperatura morja v okolici Dubrovnika je namreč v ponedeljek, 15. julija 2024, po podatkih hrvaškega Državnega hidrometeorološkega zavoda znašala 29,7 stopinje Celzija, kar je najvišja izmerjena temperatura hrvaškega morja. Pred tem je bila najvišja temperatura morja na Hrvaškem leta 2015 izmerjena pri otoku Rab, in sicer 29,5 stopinje Celzija.

Foto: Hert Niks/Dubrovnik
Naj spomnimo: segrevanje morja je ena od ključnih posledic sprememb podnebja zaradi človeških izpustov toplogrednih plinov. 90 % presežne energije zaradi uporabe fosilnih goriv namreč vsrkajo morja in le 10 % se izrazi v višji temperaturi zraka. Ne le, da nam zaradi globalnega segrevanja morja ne “nudijo” več (tolikšne) ohladitve, segrevanje ključno vpliva na življenje v morju in njegovi okolici. Povečuje pojav ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so hudi nalivi in nevihte, ki imajo prav tako lako uničujoče posledice – povzročajo podiranje dreves, plazove in poplave. Segrevanja morja škoduje živalim in rastlinam, ki tam živijo, kar vodi v izumrtje morskih vrst in manjšo zasedenost morij, zaradi česar je, na primer, tudi ulov nižji.
Kot smo že opozorili v prispevku “Vas morje še ohladi? Jadransko je letos rekordno toplo”, mora Slovenija ukrepati, da zaščiti svoje morje in življenje v njem. Mednarodno sodišče za pravo morja (ITLOS) je 21. maja 2024 izdalo pomembno svetovalno mnenje, v katerem je razjasnilo obveznosti držav pogodbenic Konvencije Združenih narodov o pravu morij (UNCLOS), torej tudi Slovenije. Države imajo strogo obveznost dolžne skrbnosti, da preprečijo, zmanjšajo in nadzorujejo segrevanje morij zaradi izpustov toplogrednih plinov ter da zaščitijo morsko okolje pred degradacijo zaradi podnebnih sprememb. Le z odločnim posegom v raven izpustov toplogrednih plinov, ki vodi v podnebno nevtralnost, lahko Slovenija ustavi segrevanje morja. Slovenija mora določiti pravno zavezujoč cilj podnebne nevtralnosti, ki bo usmerjal politiko onesnažujočih sektorjev. Obenem pa mora določiti način, kako izvajati nadzor nad uspehom podnebnih aktivnosti ter vzpostaviti mehanizem uveljavljanja odgovornosti za nezadostno ukrepanje.
Avtor naslovne fotografije: Aljoša Petek
***
Kampanja ozaveščanja o podnebnih spremembah “Vroče mi je” je del projekta DACE, ki ga izvajamo s projektnimi partnerji Justice & Environment. Projekt financira EU.