(English version below)

Pravice otrok, mladih in prihodnjih generacij v času, ko se že soočamo z okoljsko, podnebno in drugimi krizami, so pomembna tema, ki je bila predolgo potisnjena v ozadje. Na mlade, otroke in prihodnje generacije bodo namreč spremembe vplivale bistveno bolj, kot vplivajo na odrasle, ki danes sprejemajo politike in odločitve o tem, kako živimo in kako bomo živeli. Vplivale bodo na kakovost njihovega življenja in pogojevale možnosti, ki jim bodo na razpolago. 

Na PIC – Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja pravice mladih, otrok in prihodnjih generacij v kontekstu okolja pod drobnogled jemljemo v sklopu projekta ENRICH, v katerem sodelujemo skupaj s partnerji iz tujine. V sklopu projekta smo izvedli pravno študijo in anketo deležnikov, v sredo, 21. maja 2025, pa tudi prvo v sklopu izobraževanj, ki se ga je udeležilo več kot 30 zainteresiranih posameznikov in posameznic, ki delujejo v mladinskih in drugih nevladnih organizacijah ter drugod. 

Po uvodnem nagovoru moderatorja dogodka, pravnika s PIC Luke Štrublja, smo prisluhnili posnetku posebne poročevalke Združenih narodov za podnebne spremembe in človekove pravice dr. Elise Morgera, ki je poudarila, kako ni pomembno le to, da se otroci izražajo, ampak tudi to, da odrasli slišijo, kaj imajo otroci povedati – gre torej za uresničevanje svobode izražanje in pravice, da smo slišani, pri čemer je nujno, da stopimo korak stran od paternalističnega pristopa, v katerem “le” ščitimo otroke. Po njenih besedah je ključno, da so odrasli zmožni deliti imaginarij otrok, saj nas bo tudi to vodilo do transformativnih odločitev, ki jih še kako potrebujemo. 

Prek videopovezave se nam je nato pridružila profesorica dr. Ann Skelton, ki predava na Univerzi v Pretorii in Leidnu ter je do nedavnega predsedovala Odboru Združenih narodov za otrokove pravice (Committee on the Rights of the Child). Dr. Skelton nas je popeljala do točke, ko so se pravice otrok in mladih na področju okolja in podnebja dokončno zasidrale v agendi Odbora. Med drugim je bil tako prelomen primer pritožbe Sacchi in drugi proti Argentini in drugim (2019), v kateri je 16 otrok zatrjevalo, da pet držav (Argentina, Brazilija, Francija, Nemčija in Turčija) krši njihove pravice po Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah (KOP) s tem, ko nezadostno zamejuje izpuste toplogrednih plinov in niso uspešne pri tem, da bi zamejile največje svetovne onesnaževalce. 

Odbor sicer pritožbe ni obravnaval vsebinsko, saj pred tem niso bila izčrpana domača pravna sredstva, je pa sprejel razlago otrok, da so države pravno odgovorne za škodljive učinke izpustov, ki izvirajo na njihovem ozemlju in prizadenejo otroke onkraj državnih meja. Odbor je pritožnikom poslal pismo, prav tako pa je pripravil Splošni komentar št. 26 (2023), v katerem je med drugim poudaril, da KOP predpostavlja pravico otrok do čistega, zdravega in trajnostnega okolja ter da so države dolžne otroke zaščititi pred predvidljivo okoljsko škodo. 

Za dr. Skelton je sledila predstavitev doc. dr. Maše Kovič Dine s katedre za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Opredelila je pravno podlago za varstvo pravic otrok in mladih, ki izhaja iz mednarodnih in evropskih dokumentov (Pariški sporazum, Aarhuška konvencija, Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic, Listina EU o temeljnih pravicah ipd.) ter predstavila temeljna okoljska načela, kot so prepoved povzročanja škode, previdnostno načelo (država se ne sme odreči preprečitvenim dejanjem, kjer obstaja tveganje za resno okoljsko škodo) in medgeneracijska pravičnost (z viri ravnamo na način, da bodo tudi prihodnje generacije imele možnost njihovega koriščenja). 

Prav tako je spregovorila o prelomnih podnebnih tožbah, v katerih so kot tožniki nastopili otroci in mladi, ter poudarila, kako ključna je uporaba pristopa, pri katerem so pravice otrok in prihodnjih generacij postavljene v ospredje. Omenila je tudi možnost uvedbe presoje vplivov na prihodnje generacije, s katero bi bili pri sprejemanju politik in odločitev pozorni tudi na to, kakšen (dolgoročni) vpliv bodo imeli na mlade, otroke oz. prihodnje generacije. 

Predstavitev PPT doc. dr. Kovič Dine si oglejte TUKAJ. 

Kot zadnji predavatelj je na dogodku nastopil pravnik s PIC Luka Štrubelj, ki je zbranim predstavil aktivnosti projekta ENRICH in pravno ureditev na presečišču varstva otrok in okolja v Sloveniji. V odsotnosti posebnih določb, ki bi regulirala to presečišče, formalno veljajo splošna pravna pravila o dostopu do informacij in sodelovanju v postopkih na področju varstva okolja. Enako kot drugi imajo otroci in mladi dostop do informacij javnega značaja in lahko sodelujejo pri pripravi okoljskih politik, prostorskem načrtovanju. Omejeni pa so pri sodelovanju v konkretnih pravnih postopkih in sodnem varstvu s sposobnostjo razumevanja pomena zadeve, ki se ugotavlja v vsakem primeru posebej. V celoti onemogočeno je njihovo delovanje na področju civilne iniciative zaradi varstva okolja, ki zahteva polnoletnost sodelujočega posameznika. Dejansko pa je zaradi kompleksne predstavitve informacij sodelovanje otrok in mladih v učinku onemogočeno tudi v primerih, ko je sicer formalno dovoljeno, na primer pri pripravi okoljskih politik.

Njegovo predstavitev PPT si oglejte TUKAJ. 

Okrogla miza: Kje so težave in kako zagotoviti kakovostno sodelovanje otrok in mladih? 

Kako torej zagotoviti, da otroci in mladi ne bodo le sodelovali, ampak bodo tudi slišani, je bilo osrednje vprašanje, ki ga je okoljski pravnik s PIC Aljoša Petek zastavil govorkam, ki so sodelovale na okrogli mizi: mag. Tanji Bolte, generalni direktorici Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, mag. Ružici Boškić z Direktorata za družino na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Petri Zega z Zveze Prijateljev Mladine Slovenije in Tini Žigon iz Mladinskega centra Postojna in BOREO, regijskega stičišča NVO. 

Nekaj ključnih poudarkov, ki jih je prinesla pestra razprava, v katero se je vključilo tudi občinstvo:  

  • Petra Zega je poudarila, da je participacija otrok, zapisana tudi v Konvenciji o otrokovih pravicah, pomembna za razvoj njihove pozitivne samopodobe, občutka pripadnosti, krepitev socialnih veščin. 
  • Po besedah Petre Zega je problematično, da so otroci vključeni le na simbolni ravni, zelo redko pa se njihova stališča odražajo v končnih odločitvah. Zato otroci nimajo občutka, da je njihovo mnenje vredno, pomembno, slišano. Ker je participacija le nekakšna dodatna aktivnost, manjka torej povezava med tem, kar otroci rečejo, in kar se zgodi. V Sloveniji nam prav tako manjka orodij in znanja za vključevanje otrok v procese. Če želimo otroke dejansko vključiti, njihovim besedam pa dati veljavo, moramo spremeniti način razmišljanja. 
  • Mag. Ružica Boškić je prepričana, da paternalistični pristop, ki predvideva zgolj zaščito otrok, preveč prevladujoč, ter prav tako izpostavila vprašanje, kolikokrat so stališča otrok dejansko vključena v dokumente. Vključevanje otrok in mladih se sicer razlikuje, njihovi načini dojemanja in potrebe se razlikujejo. 
  • Izpostavila je tudi, da ni enotnega zakonodajnega dokumenta, ki bi obravnaval pravice otrok, kar otežuje njihovo vključevanje. Zato je ključno, da sektorji dobro sodelujejo. Kot je povedala, bo okolje eno od prednostnih področij v Programu za otroke 2026–2031. 
  • Mag. Tanja Bolte je opozorila na pogosto nepripravljenost odraslih, da bi v svoje delo uvedli spremembe, kot je vključevanje otrok. Delila je opažanje, da otroci in mladi sicer kažejo več zanimanja za podnebna vprašanja, manj pa za okoljska. Zakon o varstvu okolja sicer še ne vključuje določil, vezanih na vključevanje otrok. Po njenih besedah sicer obstaja potencial, da se otroke in mlade vpne v delovanje Sveta za trajnostni razvoj in varstvo okolja (STRIVO).
  • Izpostavila je tudi pomen znanja na področju vključevanja otrok in mladih ter podprla prizadevanja, da se odločevalce glede tega izobrazi.
  • Tina Žigon je predstavila delovanje otroškega občinskega sveta v Postojni, ki otrokom omogoča, da sodelujejo in soodločajo na lokalni ravni. Po zgledu uspešnega delovanja tamkajšnjega sveta je poudarila, da je ustvarjanje struktur, da otroci lahko sodelujejo, odgovornost odraslih. Poudarila je pomen zagrizenih posameznikov, ki vidijo vrednost v takšnem vključevanju. 

Po okrogli mizi je sledila še predstavitev in pogovor o izsledkih anktete U-Report, ki so jo izvedli pri UNICEF Slovenija. Delovanje programa U-Report za spodbujanje participacije otrok in mladih je predstavila Neja Čopi iz UNICEF Slovenija, rezultate ankete je pa predstavil Luka Štrubelj, PIC. Anketa je pokazala, da so sodelujoči otroci in mladi zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb, izkazujejo interes za sodelovanje, vendar pa pogosto ne vedno, kako bi se vključili v procese sprejemanja odločitev o okolju in podnebju. Po predstavitvi je sledil pogovor o rezultatih ankete in možnostih nadaljnjih aktivnosti na tem področju. Več podrobnosti o tem, kaj je pokazala anketa, pa si preberite TUKAJ. 

Predstavitev PPT je dostopna TUKAJ. 

PIC navedene aktivnosti izvaja v okviru projekta Environment, Rights, Children (ENRICH), na katerem sodeluje z mrežo Justice & Environment.

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.

***

English version: CLICK HERE.  

The full event report can be found HERE. 

PIC implements these activities within the project Environment, Rights, Children (ENRICH), in which it cooperates with a Justice & Environment network.

Funded by the European Union. Views and opinions expressed are however those of the author(s) only and do not necessarily reflect those of the European Union or the European Education and Culture Executive Agency (EACEA). Neither the European Union nor EACEA can be held responsible for them.