Projekti

Celovita analiza pravnega okvirja za delovanje nevladnih organizacij (končan)

Celovita analiza pravnega okolja za delo nevladnih organizacij je del »Celovite analize pravnega in ekonomskega okvira za delo nevladnih organizacij«, ki je nastala v okviru izvajanja raziskovalnega projekta v Ciljnem raziskovalnem programu »Konkurenčnost Slovenije 2001-2006«.

Raziskovalni cilji analize so bili opredelitev pojma nevladne organizacije v luči mednarodnih primerjav ter primerjava pravnega okvira za delovanje nevladnih organizacij v Sloveniji v luči mednarodnih primerjav. Na koncu analize so priporočila, ki naj služijo kot podlaga za (v okviru CRP) predvideno izdelavo kataloga pravnih in ekonomskih instrumentov za izboljšanje pogojev za delovanje nevladnih organizacij.

Izdelavo analize je financiralo Ministrstvo za javno upravo.

pdf_small Kazalo in uvod 

pdf_small Poudarki analize

pdf_small Celovita analiza 

pdf_small  Priloga – pregledna tabela predpisov 

THE NGO SUSTAINABILITY INDEX (končan) logo_USAid logo_FreedomHouse

NGO Sustainability Index je indeks, ki izmeri moč in stopnjo razvoja regionalnih NVO sektorjev.

Projekt se je izvajal pod pokroviteljstvom Freedom House, sredstva pa je zagotovila U.S. Agency for International Development.

pdf_small Poročilo 2007

pdf_small Poročilo 2006 

pdf_small Poročilo 2005 

pdf_small Poročilo 2004 

pdf_small Poročilo 2003 

CIVICUS CIVILY SOCIETY INDEX (CSI) 2003/2005 (končan)  logo_Civicus logo_USAid

CSI je raziskovalno zasnovan projekt, katerega nalogi sta bili osveščanje o stanju organizacij civilne družbe v državah po celem svetu, cilj pa je bil povečanje moči državljanov in civilne družbe nasploh. Projekt sta sofinancirala CIVICUS in Ambasada ZDA v Sloveniji.

INDEKS CIVILNE DRUŽBE – CIVICUSCIVIL SOCIETY INDEX (CSI) 2008-2010 (končan)  logo_Civicus

PIC v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo v letih 2008-2010 izvajal projekt CIVICUS Indeks civilne družbe.

Indeks civilne družbe (v nadaljevanju: ICD) raziskovalni projekt, pri katerem se je ocenjevalo stanje civilne družbe v različnih državah sveta. Med leti 2003 in 2006 je bil projekt ICD izveden v več kot 50 državah sveta, med drugim tudi v Sloveniji. Projekt ICD je bil sprožen in implementiran za organizacije civilne družbe. Kljub temu pa aktivno vključuje in širi svoja spoznanja tudi veliki mreži interesnih skupin, vladi, donatorjem, akademikom ter vključuje širšo javnost.

Projekt ICD je prispeval k večanju baze znanja civilne družbe, kot tudi krepitvi iniciativ civilne družbe. Glavni namen projekta ICD je bila promocija in krepitev civilne družbe preko ocenjevanja njene trdnosti, šibkosti in stanja, kot tudi razvoj političnih priporočil in ukrepov na podlagi omenjenega ocenjevanja.

Civilna družba kot takšna je v okviru projekta definirana kot: “Prostor zunaj družine, države in trga, ki ga ustvarjajo posamezne in skupinske akcije, organizacije in institucije z namenom uveljavljanja skupnih interesov.”

Da bi bil naveden namen projekta dosežen, se je v okviru projekta merilo pet glavnih dimenzij:

  1. strukturiranost organizacij (ocenjuje organizacijski razvoj civilne družbe kot celote)
  2. vključenost civilne družbe v civilne in politične iniciative družbe (opisuje formalne in neformalne aktivnosti posameznikov in njihovih interesov na različnih področjih – od rekreacijskih, do družbenih in političnih)
  3. vrednote, ki jih organizacije civilne družbe zasledujejo (ocenjuje način in postopke odločanja znotraj organizacij civilne družbe, npr. spoštovanje okoljskih standardov, obstoj kodeksa ravnanja,…) ter
  4. vpliv organiziranosti civilne družbe na druga področja in sektorje (meri, kakšen vpliv ima civilna družba na politiko in družben položaj, kot tudi na odnose v družbi kot celoti)
  5. zunanje okolje (ocenjuje stanje civilne družbe z obravnavanjem družbenega, političnega in ekonomskega okolja, v okviru katerega civilna družba deluje).

Za ocenitev treh od zgoraj navedenih dimenzij sta bili izvedeni dve anketi, in sicer organizacijska anketa, katere namen je bil pridobiti podatke, povezane z delovanjem organizacij civilne družbe ter anketa zunanje percepcije, s pomočjo katere se je z anketiranjem strokovnjakov v ključnih sektorjih izven civilne družbe ocenjeval vpliv civilne družbe kot take.

Na podlagi tako dobljenih podatkov, je bilo kot kvalitativni dodatek k diamantu narejenih tudi pet študij primerov za vsako posamezno dimenzijo. Te so omogočile globoko in sistematično analizo specifičnih tematik in vidikov, ki jih kvantitativni podatki, pridobljeni s pomočjo obeh anket, niso zajeli. S pomočjo študij primerov so bile tako ocenjene pod-dimenzije, ki kažejo večje prednosti ali slabosti civilne družbe.

Na podlagi navednih aktivnosti so bili rezultati izvedenega projekta ob sami izvedbi in ob koncu predstavljeni na štirih regionalnih fokusnih skupinah ter nacionalnem posvetu o stanju civilne družbe v Sloveniji (maj 2010). Ob koncu projekta je bilo oblikovano končno poročilo, iz katerega izhaja, da je najslabša ocenjevana dimenzija vpliv civilne družbe na politiko in družben položaj, kot tudi na odnose v družbi kot celoti – stanje civilnega dialoga. Sestavni del končnega poročila je tudi akcijski načrt z naborom ukrepov za izboljšanje stanja.

pdf_small Končno poročilo

pdf_small Akcijski načrt

pdf_small Report

pdf_small Policy Action Brief Slovenia

Končno poročilo in akcijski načrt je v postopku potrditve v okviru CIVICUS doživel še nekaj manjših korektur. Objavljen je na spletni strani CIVICUS.

Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za javno upravo. Več splošnih informacij o projektu pa je na spletni strani CIVICUS (www.civicus.org).

TOP